Kategorija: News

  • Goran Krmac – 2019 in Review

    Goran Krmac – 2019 in Review

    [et_pb_section bb_built=”1″ admin_label=”section”][et_pb_row admin_label=”row”][et_pb_column type=”4_4″][et_pb_text admin_label=”Text” background_layout=”light” text_orientation=”left” use_border_color=”off” border_color=”#ffffff” border_style=”solid”]

    80 gigs, over 20 orchestral arrangements, lots of new music… I’m grateful to report that the past year has been full of interesting and rewarding events, as have the past years.

    In July, the first performance of my new project Planetarium took place at the Sumo Festival in Slovenia, celebrating 50 years since the Apollo moon landing. The audience was swept away in a trance-like state as I gave my best before succumbing to the flu for the next three days. 🙂

    I’ll remember April (!) for two big band projects. The first one, RTV Slovenija Big Band featuring amazing drummer, cellist and composer Kristijan Krajnčan. My contribution was as section player with the trombones, as bassist with a couple of tunes, and I managed to wow some people with a multiphonics/circular breathing solo. The second event was in Cerknica, where the enthusiastic community big band sold out the local culture hall by hosting acclaimed singer Matevž Šalehar – Hamo, to which I contributed the arrangements, conducting and a couple of tuba solos.

    In June, an extraordinary concert took place: Janez Dovč & Sounds of Slovenia. Twenty musicians on stage performed Janez’s music, including arrangements of Slovenian traditional songs, as well as newly written music to the words of foremost Slovenian poets. Not only was this a great challenge for each of us (I contributed some arrangements and played tuba, bass guitar, euphonium and synth bass!), but it carried a strong socio-activist motivational message. Truly extraordinary!

    In July, Sounds of Slovenia Trio (Janez Dovč, Boštjan Gombač, Goran Krmac) performed Janez’s choir arrangements on the Okarina Festival in Bled before a chock-full open-air arena. We were joined on stage by the local youth choir Do-re-mi.

    We performed a mini-tour in July and August with the amazing singer-songwriter Rudi Bučar. After eight years playing together, our bond and musicianship keeps deepening and growing.

    During the summer, I also took part in a trio with Janez Dovč and amazing singer and guitarist Gregor Volk.

    In September, we performed at the Jazz Ravne festival with Boštjan Simon’s project There Be Monsters, where we presented our new album The Ark. Boštjan wrote some really interesting music, inspired by 20th-century European composers and African polyrhythms. The band went on to play a couple more nice gigs in October.

    In October, Planetarium was released as a digital album! I presented the album on a couple of interviews on Slovenian radio.

    In November, I orchestrated half an hour of chamber orchestra music for a movie soundtrack composed by Janez Dovč. After two weeks of intense writing, I ended up conducting the 18-piece orchestra at the two-day recording session as well, which was a blast!

    A great performance, full of nostalgia, folk rhythms and violin virtuoso displays, took place as part of concert cycle Drama Akustika at the SNG Drama theatre in Ljubljana. The author of the project is Slovenian actor Saša Tabaković, who collected and interpreted a number of folk songs from the Pannonia region.

    To finish off the year, we played a sold-out concert at the Cerknica Cultural centre with Big Band Cerknica and special guest, amazing singer Eva Hren. There were some really interesting moments: a 20-minute group-improvisation performance based on Glenn Miller’s music, including real-time sound manipulation of the horns, Eva’s beautiful interpretation, a number of arrangements of Slovenian music, a very well rehearsed sax soli, and a surprise that stunned the audience 🙂 Truly a great ending of a great year!

    [/et_pb_text][/et_pb_column][/et_pb_row][/et_pb_section]

  • Izšel je album Planetarium!

    Izšel je album Planetarium!

    [et_pb_section bb_built=”1″ admin_label=”section”][et_pb_row admin_label=”row”][et_pb_column type=”4_4″][et_pb_slider admin_label=”Slider” show_arrows=”on” show_pagination=”on” auto=”off” auto_ignore_hover=”off” parallax=”off” parallax_method=”off” remove_inner_shadow=”off” background_position=”default” background_size=”initial” hide_content_on_mobile=”off” hide_cta_on_mobile=”off” show_image_video_mobile=”off” custom_button=”off” button_letter_spacing=”0″ button_use_icon=”default” button_icon_placement=”right” button_on_hover=”on” button_letter_spacing_hover=”0″]

    [et_pb_slide background_image=”http://gorankrmac.splet.arnes.si/files/2019/10/Planetarium-Digitalna-naslovnica.jpg” background_position=”default” background_size=”cover” background_color=”#ffffff” use_bg_overlay=”off” use_text_overlay=”off” alignment=”center” background_layout=”dark” allow_player_pause=”off” text_border_radius=”3″ header_font_select=”default” header_font=”||||” body_font_select=”default” body_font=”||||” custom_button=”off” button_font_select=”default” button_font=”||||” button_use_icon=”default” button_icon_placement=”right” button_on_hover=”on” /][et_pb_slide background_image=”http://gorankrmac.splet.arnes.si/files/2019/10/goran-bandcamp-logo.png” background_position=”default” background_size=”cover” background_color=”#ffffff” use_bg_overlay=”off” use_text_overlay=”off” alignment=”center” background_layout=”dark” allow_player_pause=”off” text_border_radius=”3″ header_font_select=”default” header_font=”||||” body_font_select=”default” body_font=”||||” custom_button=”off” button_font_select=”default” button_font=”||||” button_use_icon=”default” button_icon_placement=”right” button_on_hover=”on” /]

    [/et_pb_slider][et_pb_text admin_label=”Text” background_layout=”light” text_orientation=”left” use_border_color=”off” border_color=”#ffffff” border_style=”solid”]

    Goran Krmac predstavlja zvočno-raziskovalni projekt Planetarium. Avtorjev navdih izhaja iz njegove fascinacije nad raziskovanjem vesolja, tako astronomskih opazovanj v prejšnjih stoletjih kot fizične prisotnosti človeka v vsemirju v zadnjih nekaj desetletjih.

    Glasbeno delo se predstavlja v obliki avtorjevih kompozicij za solo tubo in elektroniko, ki skušajo s spojem nenavadnega solističnega inštrumenta in tehnologije dati glasbi orkestralno izraznost in širok razpon dinamik in zvočnih tekstur. Pri vsaki skladbi lahko prisostvujemo postopku njenega nastajanja, saj je glasba na albumu odigrana v celoti v živo, torej brez predhodno posnetih materialov. Spremna besedila spodbujajo refleksijo na psihološka in sociološka vprašanja, ki jih odpirajo mejni pogoji daleč od vsakdana. Naslovnica albuma je delo iz razstave V iskanju izgubljenega časa uveljavljenega likovnika Milana Eriča, v katerem je Krmac videl simbolizem madežev, ki spominjajo na Rohrschahove packe, kar namiguje na to, da namišljeni pripovedovalec na albumu pluje tako po vesolju kot po lastni zavesti.

    Avtor in izvajalec uporablja posebej za ta projekt razvit krmilnik v obliki okrogle preproge s tipali, občutljivimi na dotik. Razvil in sestavil ga je s pomočjo Igorja Vuka, sicer tehničnega direktorja KUD MoTA. V povezavi s programom Ableton Live mu krmilnik omogoča intuitivno manipulacijo zvoka z razporeditvijo teže telesa preko stopal. Tako svojemu nastopu doda tudi vizualno-gibalno dimenzijo.

    Kompozicije, besedila in izvedba: Goran Krmac
    Bere: Jamie Kind
    Posneto v Kulturnem domu Cerknica septembra 2019
    Snemalni tehnik: Jure Mihevc
    Mastering: Janez Križaj
    Naslovnica: Milan Erič (Iskanje izgubljenega časa 2, akril na platnu, 2018)

    Album je izšel izključno v digitalni obliki pri založbi Celinka.si. Na voljo je na vseh večjih pretočnih spletnih platformah.

    Na voljo je tudi na platformi Bandcamp.

    Oglejte si predstavitev albuma v oddaji Prva vrsta na Radiu Prvi.

    [/et_pb_text][/et_pb_column][/et_pb_row][/et_pb_section]

  • Planetarium

    Planetarium

    [et_pb_section bb_built=”1″ admin_label=”section”][et_pb_row admin_label=”row”][et_pb_column type=”4_4″][et_pb_image admin_label=”Image” src=”http://gorankrmac.splet.arnes.si/files/2019/07/IMG_1097-e1562712246669.jpg” show_in_lightbox=”off” url_new_window=”off” use_overlay=”off” animation=”left” sticky=”off” align=”left” force_fullwidth=”off” always_center_on_mobile=”on” use_border_color=”off” border_color=”#ffffff” border_style=”solid” /][et_pb_text admin_label=”Text” background_layout=”light” text_orientation=”left” use_border_color=”off” border_color=”#ffffff” border_style=”solid”]

    Že od malih nog sem bil navdušen nad raziskovanjem vesolja, tako astronomskih opazovanj v prejšnjih stoletjih kot fizične prisotnosti človeka v vsemirju v zadnjih nekaj desetletjih. Ob branju člankov in ogledu slik, ki so nam jih poslale sonde z nepojmljive razdalje, si ne morem kaj, da si ne bi predstavljal, kako bi se počutil, če bi bil tam nekje, svetlobna leta daleč od te pikice v neskončnem univerzumu, kjer sem se rodil.

    Ker 20. julija letos obeležujemo petdeseto obletnico prvih človeških korakov na Luni, je to bil pravi trenutek za zasnovo projekta Planetarium. Sestavljen je iz glasbe, besedila in giba. Kako to izgleda, boste najlaže videli v živo, sledi pa opis koncepta.

    Svojo domišljijo sem prelil v kratke, rahlo poetične zapise namišljenega neimenovanega člana posadke vesoljske ladje, katere naloga je, da se odpravi do planetarnega sistema, kjer so zemeljski znanstveniki zaznali možnost življenja, poroča Zemlji in morda ustvari kolonijo. Zapisi se nanašajo na občutke, ki bi se znali pojaviti, ko za vedno zapustiš rodni planet: slovo, vznemirjenje, strahospoštovanje pred surovo neprijaznostjo kozmosa, samota, pa tudi svoboda, osebna preobrazba in očaranost nad lepotami nebesnih teles.

    Te zapise spremljajo kompozicije za solo tubo in elektroniko, ki skušajo s spojem nenavadnega solističnega inštrumenta in tehnologije dati glasbi orkestralno izraznost in širok razpon dinamik in zvočnih tekstur. Pojavljajo se jasni motivi in odmevi jazz glasbe, pa tudi meditativne “glasbene mandale” – cikli, sestavljeni iz not različnih dolžin, ki se prepletajo v najmanjši skupni imenovalec. Glavni izziv, ki sem si ga zadal, pa je ta, naj bo glasba izvedljiva v živo in brez matric.

    Posebej za ta projekt sem z nepogrešljivo pomočjo kolega Igorja Vuka (MoTA, BeatMyth) razvil posebno okroglo preprogo, ki sem jo tako kot projekt poimenoval Planetarium. Na obodu preproge se nahaja osem okroglih tipal, občutljivih na dotik, ki omogočajo intuitivno manipulacijo zvoka z razporeditvijo teže telesa preko stopal. Ta preproga je povezana s programom Ableton Live preko dodatka Max for Live. Programiral sem jo sproti, in sicer vsakič, ko se je pojavila nova zamisel o določenem glasbenem prijemu. Ker je teh zamisli preveč, sem bil primoran zadevo večkrat poenostaviti in na premeten način reprogramirati, da bi iz teh osmih tipal iztisnil čim več. Po nekaj mesecih uporabe se bodo izčistile nove zamisli za naslednjo različico Planetariuma…

    [/et_pb_text][/et_pb_column][/et_pb_row][/et_pb_section]

  • Simpozij Loop v Berlinu povezal tisoče ustvarjalcev iz celega sveta

    Simpozij Loop v Berlinu povezal tisoče ustvarjalcev iz celega sveta

    Klemen Kotar, Janez Dovč in moja malenkost smo se nedavno vrnili iz Berlina, kjer smo obiskali glasbeni simpozij Loop. Prireja ga podjetje Ableton, sicer razvijalec priljubljenega programskega paketa Ableton Live. Od 10. do 12. novembra se je v slikoviti stavbi Funkhaus v vzhodnem Berlinu družilo preko tisoč obiskovalcev, 140 gostov iz raznolikih glasbenih disciplin pa je sodelovalo na devetdesetih dogodkih v obliki predavanj, delavnic, okroglih miz in koncertov. glavne teme so ustvarjanje in izvajanje elektronske glasbe, gojenje kreativnega okolja za novo glasbo, elektronska glasbila in vzhajajoče tehnologije pri glasbenem ustvarjanju.

    Preberite več v mojem zapisu na blogu Godibodi!

  • Goran Krmac Kvartet – Live @ZomerJazzFietsTour Groningen (VPRO Vrije Geluiden)

    Goran Krmac Kvartet – Live @ZomerJazzFietsTour Groningen (VPRO Vrije Geluiden)

    Posnetki Goran Krmac Kvarteta so na voljo na spletnih straneh nizozemskega VPRO! Za poslušanje kliknite sem: VPRO.nl

  • Goran Krmac Kvartet navdušil na Nizozemskem!

    Goran Krmac Kvartet navdušil na Nizozemskem!

    Slovenska skupina Goran Krmac kvartet (Goran Krmac, tuba, Janez Dovč, harmonika, Eduardo Raon, harfa, Nino Mureškić, tolkala) je v petek, 25. avgusta, v dvorani Huis de Beurs otvorila letošnji, enaintrideseti festival ZomerJazzFietsTour v Groningenu na Nizozemskem. Na dvodnevnem festivalu je igralo več kot trideset skupin, v glavnem sodobno improvizirano glasbo, med njimi tudi trio ameriškega pozavnista Raya Andersona. Slovenski kvartet je še na dveh naslednjih koncertih na drugih prizoriščih odigral glasbo s svojega cedeja Pozabljena ljudstva. Izkušeno občinstvo, v večini so bili starejši poslušalci, vsi koncerti pa so bili polni do zadnjega kotička, je slovensko avtorsko glasbo sprejelo s stoječimi ovacijami.

  • Veriga blokov (blockchain): rešilna bilka glasbenikom naslednje generacije?

    Veriga blokov (blockchain): rešilna bilka glasbenikom naslednje generacije?

    Že nekaj časa spremljam dogajanje okrog glasbenozaložniške industrije. Na srečo premoremo nekaj zelo kompetentnih poznavalcev tematike, ki se tako v zasebnih krogih kot v javnih občilih zavzemajo za informiranost in zavedanje ustvarjalcev in ljubiteljev glasbe. Glasbena industrija je nedvomno posel, ki obrača veliko količino denarja, zato je velik del pozornosti upravičeno namenjen vprašanjem, kot so: Kako ustvarjati kvalitetno glasbo? Kako se s tem preživljati? Kako zagotoviti pravično delitev dobička od prodajanja glasbe?

    Dovolite, da k temu diskurzu dodam svoj prispevek kot glasbeni ustvarjalec in spremljevalec novic o tehnološkem razvoju.

    Ali veste, koliko izplačujejo založbam ponudniki naročniških pretočnih platform za predvajanje enega komada?

    Apple music: 0,00735 USD
    Spotify: 0,00437 USD
    Google Play: 0,00676 USD
    YouTube: 0,00069 USD

    Torej, če polovica Slovencev enkrat posluša na Apple Music novi hit znanega slovenskega glasbenika, dobi njegova založba okrog 7.000 EUR, pobere svoj delež in glasbeniku ostane… niti toliko ne, da pokrije pisanje in snemanje komada.
    Relativno neznani ustvarjalci, pa čeprav s potencialom, nimajo šans. Ta posel si je prilastila majhna skupinica poslovnežev, ki s kvalitetno glasbo nimajo opravka in jih niti ne zanima. Obdobje neverjetnega glasbenega razvoja, ki so ga poganjale megazaložbe skozi večino 20. stoletja, se je očitno izteklo.

    Kot relativno neznan ustvarjalec se veselim prihoda platform, ki temeljijo na verigi blokov, kot npr. ujomusic.com. O čem pišem? Veriga blokov (blockchain) je tehnologija, ki jo je razvil človek pod psevdonimom Satoshi Nakamoto in na kateri temelji prva virtualna valuta bitcoin. No, razvoj te tehnologije se nadaljuje in njegovi sadovi se kažejo v tehnologijah naslednje generacije, katerih ena najvidnejših je ethereum. Da se ne spustim v podrobnosti, o katerih je napisanega že veliko, naj navedem le nekaj od stvari, ki jih ethereum omogoča. Ena je izdelava razdrobljenih aplikacij, ki tečejo na več računalnikih hkrati. Druga je prenos zaključene enote podatkov v omejenem številu. Ta enota podatkov je lahko glasbeni zapis, slika, dokument, virtualna valuta in še marsikaj. V to podatkovno enoto se lahko tudi vključi t.i. pametno pogodbo, ki se izvede ob izpolnjenih pogojih (npr. ko od tebe prejmem plačilo, se ti bo odklenil dostop do tega mp3-ja). Na tak način obstaja glasbeni zapis kot unikatni izvod, ki se ga ne da kopirati. Nanj je prav tako lahko vezana vrednost oz. cena, ki jo postavi tisti, ki je ustvaril datoteko. Mogoče je celo določiti več cen oz. cenik, ki vsebuje npr. ceno za pretočno predvajanje in za prenos. Najvažneje pri tehnologiji ethereum je to, da je decentralizirana, torej pri prodaji mp3-ja ni nobenega posrednika (Apple Music, Amazon, Google…), ampak poteka neposredno od ustvarjalca do uporabnika. Datoteka ni shranjena na enem strežniku, ampak je porazdeljena po celotnem svetovnem spletu. Kako natančno se bo to odvijalo, je še nejasno, saj se protokoli še razvijajo in na voljo je le nekaj testnih primerov.

    Morda iz teh tehnologij ne bo nič, morda bodo zamajale prestol velikim zaslužkarjem. Danes je žal še vedno tako, da glasbenik, ki objavi svojo glasbo izključno na taki obskurni in eksperimentalni platformi, ni zanimiv. Če pa bo znala taka platforma biti dovolj uporabnikom prijazna, da bo omogočala pretočno predvajanje na večini naprav, ima tisti znani slovenski glasbenik potencial, da tistih 7.000 EUR dobi direktno, brez posrednikov. Morda še kak evro več. Najpomembnejše je to, da se bo lahko vsak glasbenik sam odločil, koliko bo računal.

    Potem je treba rešiti še vprašanje promocije, ki brez založbe kot posrednika pade neposredno na ustvarjalca. Ampak to je vseeno bolje, kot da se zaslužek glasbenikov porabi za to, da se direktor založbe vozi okoli v luksuznih avtomobilih.

    Vir številk: Apple Insider

    Oglejte si: Ujo Music

  • Pozabljena ljudstva zdaj na voljo v trgovini iTunes!

    Pozabljena ljudstva zdaj na voljo v trgovini iTunes!

    Album Pozabljena ljudstva je sedaj na voljo v spletni trgovini iTunes. Lahko ga kupite na tej povezavi:

    Goran Krmac kvartet – Pozabljena ljudstva on iTunes

     

  • Moč evolucije idej

    Moč evolucije idej

    Danes sem bil povabljen v oddajo Dobro Jutro, kjer mi je izjemno razgledana novinarka in voditeljica Karin Sabadin zastavila nekaj vprašanj, ki so mi dala misliti. Nekaj teh misli sem zbral v naslednjem zapisu.

     

    O srečanju ustvarjalnosti

    Vsako srečanje dveh ali več ustvarjalnosti postavi vsakemu udeleženemu ogledalo v enem od vidikov življenja. To je velika priložnost za učenje in za spoznavanje samega sebe, saj so naše ideje podvržene preizkušnji, prav tako pa naš ego, ki nas želi obvarovati pred vsakim dejavnikom, ki ogroža naš trenutni način življenja. Moje skromne izkušnje kažejo, da se največje zadovoljstvo skriva v tem, da sprejmemo mnenje drugega, torej da mu dovolimo, da presvetli naše ideje in tako izpostavi njihove dobre in slabe strani. Ko smo se pripravljeni odpovedati svoji izvirni ideji, smo odprti možnosti, da jo izboljšamo in nadgradimo. To nikakor ne pomeni, da idejo nizko vrednotimo. Nasprotno: prav zato, ker je tehtna, ji dolgujemo, da doseže sogovornike in da je postavljena na preizkušnjo, skozi katero ima priložnost za evolucijo v boljšo idejo. Skozi ta proces doseže naša ideja večjo moč in večjo veljavnost, kar tudi za nas pomeni osebno rast.

     

    O sadovih

    Kot je Karin slikovito opisala, je naša kultura drevo, katerega sadovi dosežejo bralce, poslušalce, gledalce in vsakogar, ki jih sprejme. Ti sadovi so le rezultat procesa, ki je v veliki meri neviden. Če želimo obilne sadove, moramo vzgojiti močne in zdrave korenine. Skozi stoletja so naši predniki s svojim odnosom do kulture omogočili to, kar imamo danes: bogato zapuščino literarnih, glasbenih, likovnih in drugih del, ki obstajajo v prostoru in času. V svojem ustvarjanju je človek lahko samostojen le do neke mere; razvoj pa ni mogoč brez mentorjev in brez materialne ter duhovne podpore družbe.

     

    O jazzovskem pridihu

    O tem v pogovoru ni bilo več časa govoriti, ampak jazz zame predstavlja kulturno-družbeno gibanje, ki se je sprožilo kot ogledalo in odgovor na družbene razmere tedanjega časa. V tem gibanju, ki se je odražalo skozi glasbo, ples, literaturo in druženje, si je nov način mišljenja utiral strugo, ki je ponujala evolucijo staremu načinu razmišljanja in bivanja. Jazzovski umetniki in ljubitelji te umetnosti so videli možnost za osvoboditev od vzorcev, ki so zavirali razvoj družbe. Pojavili so se novi načini mišljenja, nove estetike, nova osebna izražanja. V očeh tedaj prevladujoče generacije so to bile bogokletne stvari, ki so rušile družbo s svojo drznostjo, nekonvencionalnostjo in kljubovalnostjo. Čas pa je pokazal, da je šlo v resnici za nujen impulz po razvoju.

    Družbeni razvoj se torej skriva v konfrontaciji in evoluciji idej. Odprtost do nove ideje, pa naj bo ta na videz sovražna, predrzna ali nevarna, je močna korenina, ki nam daje trdnost, neustrašnost in vero v to, da bo naše drevo z novimi idejami samo še bolj plodovito, njegovi sadovi pa vedno bolj bogati.

  • Koncert v Cankarjevem domu odlično sprejet

    Koncert v Cankarjevem domu odlično sprejet

    Koncert v Klubu Cankarjevega doma, ki je pospremil izdajo albuma Pozabljena ljudstva, je dobil ogromno pohval. Eno pozitivno recenzijo lahko preberete na spletni strani Radia Študent s klikom tukaj, drugo pa v Mladini. Negativne recenzije še iščem. 🙂 Hvaležen sem glasbenikom in poslušalcem za lep večer, kakršen brez njih ne bi bil mogoč.